pasica1024.jpg

Gradisce pri Vipavi
K A Ž I P O T
puscica.gif Gradišče nekoč in danes
puscica.gif Znamenitosti
puscica.gif Narava, šport, sprehodi


puscica.gif Društva in družbe
puscica.gif Foto galerija

puscica.gif Krajevna skupnost
puscica.gif D O M O V

                     Gradišče pri Vipavi nekoč in danes


Zgodovina
Podnebje in rastje
Vodovje
Turizem
Arhitektura


Kmetijstvo

Gradiščani so bili vedno nekako vpeti med Nanosom in dolino. Lega naselja je taka, da daje zgodnje sadje in zelenjavo. Zlasti znane so prve češnje, ki naj bi jih  Erazem predjamski prihajal v času obleganja gradu v Predjami, iskat k prijatelju grofu v Vipavo. Te češnje naj bi prišle ravno iz področja te vasi. Prve češnje, ki so bile sicer še drobne, so kmetje v začetku prejšnjega stoletja prodajali na Pivško. Vozili so jih z vozovi. Druge, kasnejše, so v koših nosili v Trst na tržnico. V tistem času so nekatere hiše imele tudi po 100 dreves češenj. Poleg tega sadja so tu gojili v večjih nasadih gojili tudi marelice. Vse sadje so večinoma sami cepili. Celo iz sosednjih vasi so pri cepljenju prišli po pomoč na Gradišče. Cepili pa so si tudi drugo sadje in celo vrtnice

        Prebivalci so se ukvarjali tudi z živinorejo. Pred sto leti je imela skoraj vsaka hiša po štiri glave živine in dva vola. Vole so uporabljali predvsem za delo, saj so bolj trpežni kot konji, pa tudi močnejši. Potrebovali so jih za premagovanje strmine. Večino časa v letu so živino otroci gnali past na pobočje zunaj vasi, včasih tudi do uro hoda. Za živino so imeli v vasi in na njenem robu tudi kar nekaj kalov, kjer se je živina napajala. Poleg živinoreje so tu imeli tudi drobnico; koze in ovce. Družine, ki so se preživljale z ovčarstvom, so bile: Blaževi, Ovčarjevi, Vrčonovi, Vrhovi, Malikovi in Planinčevi. Tudi te so gnali past na Berge, v zimskem času tudi na Kras. Poleg mleka in mlečnih izdelkov so izdelovali volno. Kosili so na Nanosu ali v dolini, kjer je bilo mogoče. Ko so kosili na Nanosu, je košnja in spravilo trajalo kar nekaj dni. Pri delu so sodelovali vsi člani družine; žene so pripravljale hrano, grabile, možovi so kosili in spravljali na voz. Znano je, da so že desetletniki kosili s koso kot odrasli in trinajstleniki pripeljali voz s senom sami domov.

Na poljih so gojili krompir in koruzo, nekaj ječmena, redko pšenico. Poljske pridelke so v glavnem sami spravili in niso bili za prodajo.

Zaradi prisojnega pobočja, na katerem se vas razprostira, je tu dobro razvito vinogradništvo in kletarstvo. Vinogradi so med zaselki in v bližini vasi. V zadnjem času se je vinogradništvo precej razširilo, tako da je na vznožju Nanosa v smeri proti Podnanosu nastalo veliko novih vinogradov. Vinogradniki so tudi uspešni kletarji, saj vsako leto sodelujejo na ocenjevanju vin in vedno jim je dodeljena nagrada. Dobro skrbijo za promocijo svojih vin tako doma kot tudi širom po Sloveniji.




Za vsa vprašanja, mneja, predloge... pišite na:   gradisce@slog.net